Na kratko o tem, da prikrivanje resnice slej ko prej pride na dan- takrat so posledice hujše, kot če bi takoj priznali svoje napake.

Zunaj se je že temnilo, ko je Janez skrivnostno pokukal skozi vrata in ju povabil na verando: »Pripravil sem vama presenečenje!« Ponujal se je najljubši Tomažkov prizor. Iz kamina se je rahlo kadilo in že od daleč so prihajale vonjave pečenega krompirčka v žerjavici. Tomažek se ni slepil- vedel je, da bi bilo popolno, če bi čiste vesti lahko posedal okrog kamina ter skupaj s starima staršema opazoval kresničke dolgo v noč. Tako pa so nekoliko hladnejše noči in odsotnost kresničk kazale, da prihaja jesen. Njegova kriva vest pa je svarila, da bo kmalu vse drugače, kot je bilo ...

Ana se je kmalu po zaužiti večerji odpravila v hišo, Janez pa je gasil žerjavico, ko se je Tomažek končno odpravil na podstrešje. Tu je bilo še vedno nad 27 stopinj in kot je kmalu opazil, je žagovina izgubljala vlago. Čeprav je sem gor prišel z namenom poiskati primeren vzorec, ni mogel skriti svojega veselja nad to ugotovitvijo. Tako napeto je opazoval vzorce v roki, da so ga začele pošteno peči oči. Zdeli so se mu vsi enaki- levi in desni zavoji idrijskega risa, občasno polpremeta, sukanega risa in polnitev so sestavljali večje in manjše prte ter slike. Oblikovala se mu je nejasna misel- je idrijski ris namenoma tako vijugast kot ozke doline v dolinah Idrijce, Belce in Zale, kjer je prostora le za cesto in reko, nad njima pa se dvigajo strma pobočja?

Le zakaj razmišlja o tem, se je jezil sam nase. Tako le izgublja čas, ki ga ima že tako zelo malo. Joj, kako je vroče, je pomislil in gledal dalje, a nobeden od vzorcev nanj ni naredil posebnega vtisa.

Nenadoma se je prostor ogrel za dodatnih nekaj stopinj, ko je zaslišal Janezov globoki bas: »Prišel sem pogledat, kam si izginil, saj je Ano pričelo skrbeti, kje si! Kaj pa sploh počneš?« je povprašal neobičajno tihega in prestrašenega Tomažka ter se ozrl naokrog. Zazrl se je v vnuka in čakal njegovo pojasnilo. »I-iz-izogibal sem se osi, prehitro vstal in prevrnil mizico z bulo, ki se je skotalila v v-vodo.«

»Aha, že vidim. In nato si mislil, da bo bolje, če dogodek prikriješ tako, da razstaviš bulo in posušiš žagovino. Toda zakaj bi nama vse to prikrival? Saj vendar veva, da se ti vedno zgodijo neobičajne stvari. Sva bila z Ano že kdaj res huda nate?« je zagodrnjal Janez.

»N-nisem mogel,« je naprej jecljal zasačeni Tomažek. »Najprej Ani nisem olupil krompirja, nato je zaradi mene padla in ne bo mogla prodati čudovitega srčka. Nisem vedel, k-k-kaj naj naredim. Kako naj zdaj sklekljam čipko namesto nje? Nato pa še ta presneta nesreča. Če bi vama povedal, se ne bi mogel učiti klekljati ...« je obviselo v zraku.

»Čakaj malo. Če je tvoja bula tu, razstavljena, s katero bulo si potem klekljal danes popoldne?« je bil vse bolj zmeden Janez. Vse bolj tih Tomažek pa je komaj še uspel reči: »Srček iz Anine druge bule sem snel in zamenjal zgornji tkanini.«

Globok vzdih mu je potrdil, da je Janez grozno razočaran nad njim. Tudi Ana bo izgubila dobro mnenje o njem. Sledila bo kazen in nikoli več ne bo smel klekljati. Kaj, če ga pošljeta domov po komaj dveh dneh? Za povrh vsega bo ostal še brez zgodbice o super poletni dogodivščini ... Slabšega scenarija si res ni mogel zamisliti. »Pomagal ti bom popraviti bulo, če Ani takoj priznaš, kaj si storil,« je zaključil Janez in odšel nadstropje nižje, ne da bi ga še enkrat samkrat pogledal v oči.

Papirci kar naenkrat niso bili več pomembni, vroče podstrešje pa se je vse bolj manjšalo in ga dušilo. Kako ironično, je pomislil Tomažek. Počutim se ujetega, kot so vode v naših ozkih dolinah že od pradavnine dalje. Same so si utrle pot in dajejo življenje, obstale bodo še leta po zatonu človeštva ... Tomažek ni vedel, kaj naj si misli o primerjavah, ki so mu prihajale na misel, a nekoliko so ga pomirile. Zavedel se je, da je tudi Anina ljubezen večna. Naredil je grozno neumnost in zasluži si pošteno kazen. Sprejel jo bo dvignjene glave, nato pa z vztrajnostjo in pridnostjo ponovno pridobil zaupanje svojih starih staršev. Globoko je vdihnil zadušljiv zrak in zapustil varljivo varnost podstrešja.